Meden, Ignac

Rojen 1951 v Depala vasi. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1981.

Umetnost je popolna svoboda in popolna nesvoboda. Kot slikar moraš napraviti točno tisto, kar moraš, če seveda gre za konsekventno in do sebe samega in do vsega, kar je, odgovorno delo, predvsem pa do notranje strukture prostorske umetnosti in “njenega jezika”. Biti svoboden v tem kontekstu pomeni biti odrešen vseh zadržkov in omejitev, tako zunanjih kakor notranjih, ki prostoru v njem ne bi dale govoriti in njegovi materializaciji razvijati se. Kar se torej kaže navzven kot svoboda, je samo predanost in njena posledica: občutljivost za okolje in čas. Slikar je tako svoboden v odnosu do konkretnega prostora - časa, v očeh sobivajočih ne upošteva njihovih nujnosti in jih tudi ne more in ne sme, saj je popolnoma ujet le v nujnosti prostora - časa kot posode “absolutnega”. Priklicati hočem nezadostnost mimezisa za slikarstvo, in ne le pokazati nezadostnost slikarstva kot upodobljevalca. Ali lahko umetnost stori prav tisto, kar ni njeno poslanstvo in je še vedno ona sama, torej umetnost? Prav gotovo ne, tako se razoseblja tudi sama. Ali poskuša iti v pomenski korak z božjim hramom - denimo gotsko katedralo. Tam je božji dom in ne človeški, človeški je le toliko in zato, kolikor in ker naj človeka približa bogu in boga človeku. Hoče morda umetnost stopiti na izpraznjeno mesto boga. (DA), ali pa poskuša biti samo karikatura tega stanja, hoče biti kritična, zavestno ali pa instinktivno (tudi DA). Na koncu pa: tako v prvem kot v drugem primeru gre za igro s pomeni in to s prostorom nima nobene neposredne zveze. Kadar kdo želi prav posebej izpostaviti pomembnost likovnega, govori praviloma o likovnem jeziku kot enakovrednem jeziku med tremi osnovnimi. “literarni”, glasbeni, likovni. Pri tem je likovni jezik stvar kompozicije, ki je končni cilj in rezultat, tako da šele v njej in samo v njej vsak element je. Toda prave specifike ni, če ne uvedemo prostora in izhajanja iz njega kot celote, ne pa iz lika-oblike, ki je že apriori omejena prostorska entiteta, ki fungira v nekem določenem pojmovanju (dojemanju, čutenju, interpretaciji) prostora, ki je (multi)strukturiran. Likovno apriori razumeva prostor kot omejen – zamejen, torej je definiranje meja njegovo bistvo – vse drugo je drugotno . Vprašanje je pravzaprav enostavno: ali in kje, v čem je razlog, da prikličemo v bivanje nekaj z namenom, da se izpričuje kot enkratnost, govori, da je vse vredno prav po tem, ker je, da je, kar je, ne pa nekaj drugega, oziroma da je za drugo predvsem enakovredno drugo. Govori o prostoru in času, govori o nepodrejenosti in identiteti. Zgodbe in drugi pomeni se izselijo v nove umetnosti – fotografija, film in video in v svet virtualne realnosti, to je tja, kjer je od vseh umetnosti najprej že začelo gledališče. Zdaj mi ni treba in ne smem početi nič drugega kot ustvarjati takšne »prostorske strukture«, ki bodo dosledne v svoji historični utemeljitvi in tako izražale resnico medija, hkrati pa bodo, in to je tisto, kar je zdaj zahteva, prepričevale gledalca. Moja kreacija sveta hoče postati splošna. Nedvomno! Da je sprejeta ne kot edina, ampak kot relevantna.

 

NAGRADE:

• Študentska Prešernova nagrada

• 1991 nagrada za slikarstvo Skupščine občine Murska Sobota

• 1997 odkupna nagrada Mednarodnega bienala male plastike

 

SAMOSTOJNE RAZSTAVE

• 1983 Maribor, Razstavišče VTŠ

• 1984 Kranj, Galerija v Mestni hiši

• Kruševac, Moderna galerija

• 1985 Radenci, Razstavišče Hotela Radin

• Murska Sobota, razstavišče Kluba mladih

• 1987 Murska Sobota, Galerija Kulturnega centra Miško Kranjec

• Ljubljana, Koncertni atelje DSS

• 1988 Murska Sobota, Razstavišče LB Pomurske banke

• 1990 Murska Sobota, Galerija Kulturnega centra Miško Kranjec

• 1991 Maribor, Salon Rotovž

• 1992 Modena, Centro Studi »L.A.Muratori«

• 1993 Ljubljana, Jakopičeva galerija, Kritiki izbirajo

• 1993 Trst, Galleria D´Arte »Art Light Hall«

• 1995 Murska Sobota, Galerija Murska Sobota

• 1996 Maribor, Salon Rotovž 2000 Budimpešta, Magyar Kultúra Alapítvány

• 2001 Murska Sobota, PAC

• 2002 Škofja Loka, Galerija Fara SKUPINSKE RAZSTAVE

• 1979 Pula

• 1980 Novo mesto

• 1981 Ljubljana, Škofja Loka, Zagorje

• 1982 Ljubljana, Zagorje

• 1983 Murska Sobota, Eisenstadt, Szombathely

• 1984 Celovec, Murska Sobota, Lendava

• 1985 Lendava, Murska Sobota

• 1986 Strumica 1987 Ravne na Koroškem, Maribor

• 1988 Heiligenkreuz

• 1990 Murska Sobota, Kranj, Ajdovščina

• 1992 Murska Sobota, Trst

• 1993 Ljubljana, Radenci

• 1993 Murska Sobota, Slovenj Gradec

• 1994 Murska Sobota, Ljubljana, Maribor, Čakovec

• 1995 Monošter, Ljutomer, Ljubljana, Szombathely, Murska Sobota

• 1996 Murska Sobota, Neumarkt an der Raab

• 1997 Rimavska Sobota, Bratislava, Murska Sobota

• 1997 Murska Sobota, Ingolstadt, Ormož

• 1998 Goldegg, Semič

• 1999 Murska Sobota, Lendava, Ljutomer

• 2000 Murska Sobota, Bonn

• 2001 Murska Sobota, Ljutomer, Lendava, Monošter, Budimpešta

• 2002 Murska Sobota

• 2003 Ljubljana, Grad

• 2004 Murska Sobota

• 2005 Murska Sobota, Murska Sobota, Komarno

• 2006 Ingolstadt, Murska Sobota

• 2007 Murska Sobota

 

Vsa avtorjeva dela v galeriji

http://www.galerija2.si/sl/products/browse/COYHPEYP/author/D8SPOJCH