Jakić, Stjepan

Naivna umetnost se je v mejah bivše Jugoslavije pojavila najprej na Hrvaškem. Kot regionalni fenomen v zgodovini umetnosti se jo omenja prvič v 30. letih prejšnjega stoletja pod imenom “Hlebinska sola”. Takrat je akademski slikar Krsto Hegedušić opazil dela dveh mladih kmetov, Ivana Generaliča in Franja Mraza. Dal jima je osnovna tehnična znanja in ju vključil v razstave znane skupine “Zemlja”. S tem je naiva skozi velika vrata vstopila v zgodovino, vas Hlebine v severozahodnem delu Hrvaške, pa je postala znana po naivnih delih kmetov-slikarjev. V nadaljevanju se je to gibanje širilo, najprej z tretjim velikim imenom Mirka Viriusa, po drugi svetovni vojni pa so na likovno sceno stopili Franjo Filipović, Dragan Gazija, Josip Generalić, Mijo Kovačić, Ivan Vecenaja in Martin Mehkek. Danes slikarstvo in kiparstvo Hlebinske šole zajema preko 200 imen od najstarejše do najmlajše generacije, ki delujejo v vaseh Hlebine, Gola, Molve in Gornja šuma ter v mestih Koprivnica in Ðurđevac. Naivno slikarstvo Podravine je karakteristično po motivih iz vsakdanjega kmečkega življenja, po mirni pokrajini, živih barvah, a predvsem po edinstvenem slikanju na steklo. Motiv, barva in tehnika so tako tipični, da sliko Hlebinske šole prepoznajo tako strokovnjaki kot laiki. Naivna umetnost se je na Slovenskem prvič organizirano pojavila leta 1962 z razstavo del zbirke Svet naivnih zagrebškega novinarja in zbiralca Gerharda Lediča. Razstavo je priredila kostanjeviška galerija, osrednje zbirališče naivnih in drugih laičnih umetnikov na Slovenskem pa je po letu 1967 z mednarodnim likovnim taborom in Galerijo likovnih samorastnikov postalo Trebnje, je v galerijskem letaku zapisal Marko Kapus. Na Slovenskem naiva ni doživela večjega razmaha, navkljub tradicionalnemu bogastvu ljudskega slikarstva panjskih končnic, slik na steklu ter poslikanega pohištva. V preteklosti zasidrano ljudsko slikarstvo nujno vodi v nadaljevanje, sicer v tradicijo zagledanega, samorastniškega likovnega ustvarjanja. Različni slogi in smeri so vplivali na samorastniške slikarje na slovenskem, vendar pravo povezavo s tradicijo “Hlebinske šole” naivnega slikarstva nakazuje le nekaj imen samoukih likovnikov, med katerimi izstopajo dela Viktorja Magyar-ja in Vlada Kopinca. V galerijski ponudbi so predstavljena dela slikarja Stjepana Jakića.

 

Vsa avtorjeva dela v galeriji:

http://www.galerija2.si/products/browse/COYHPEYP/author/MHJ09KDS